Emisije toplogrednih plinov: obseg 1, obseg 2, obseg 3.

Apr 7

Kontekst

Emisije toplogrednih plinov podjetja so razvrščene v tri kategorije: Obseg 1, Obseg 2 in Obseg 3, odvisno od tega, od kod emisija izvira. Ta terminologija je bila uvedena v Protokolu o toplogrednih plinih, ki določa standarde za izračun emisij toplogrednih plinov po vsem svetu. Tudi standardi poročanja o trajnostnem razvoju podjetij temeljijo na tem protokolu. Protokol priporoča, da vsa podjetja poročajo o emisijah  obsega 1 in 2, s čimer se zagotovi fleksibilnost za emisije obsega 3, ki jih je težje določiti.

Obseg emisij 1

Imenujejo se tudi neposredne emisije, to so tiste, ki jih podjetje ustvari pri opravljanju svojih poslovnih dejavnosti in prihajajo iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja. Razdeljeni so v štiri kategorije:

Emisije iz stacionarnega zgorevanja: Ta terminologija je standardna za emisije, ki nastanejo pri kurjenju goriv v fiksnih napravah za proizvodnjo energije ali toplote. Primeri, kot so kotli in generatorji, so ustrezni.
Mobilne emisije: Prav tako ustrezen izraz za emisije, ki nastanejo pri uporabi prevoznih sredstev. Razlikovanje med vozili za zaposlene in distribucijskimi tovornjaki je smiselno za razumevanje različnih virov mobilnih emisij.
Procesne emisije: Ta terminologija se pravilno nanaša na emisije, ki so neposredno povezane z industrijskimi proizvodnimi procesi, kot so kemične reakcije ali izpušni plini iz proizvodnje.
Ubežne emisije: Ta izraz se standardno uporablja za nenamerne izpuste plinov, kot so hladilna sredstva iz opreme. Primeri zamrzovalnikov in klimatskih naprav so ustrezni viri teh emisij.

Obseg emisij 2

Emisije iz obsega 2 so posredne emisije, ki nastanejo zaradi proizvodnje energije, kupljene s strani podjetja. Imenujejo se posredne, ker čeprav se pojavljajo v poslovnem procesu podjetja, so viri za proizvodnjo te energije v lasti in pod nadzorom zunanjega subjekta. Na primer, emisije, ki nastanejo zaradi uporabe električne energije iz omrežja, so emisije obsega 2, saj se energija kupuje od ponudnika energetskih storitev in ni v neposredni lasti podjetja (ko so luči prižgane, nastanejo emisije obsega 2).

Za lažje razumevanje razlike med emisijami obsega 1 in 2 si poglejmo naslednji primer: če je uhajanje plina iz zamrzovalnika v mlekarni emisija obsega 1 (ker je vir emisije v lasti in pod nadzorom podjetja), je energija, porabljena za delovanje tega zamrzovalnika, emisija obsega 2 (ker se električna energija kupuje od zunanjega ponudnika).

Obseg emisij 3

Emisije obsega 3 so vse druge posredne emisije, ki se pojavljajo v vrednostni verigi podjetja in niso že vključene v obseg 2. Te emisije so posledica komercialnih dejavnosti podjetja, vendar izvirajo iz virov, ki jih podjetje ne poseduje ali ne nadzoruje.

Emisije obsega 3 so bodisi emisije v vrednostni verigi navzgor (nastanejo med proizvodnjo blaga ali storitev, ki jih podjetje kupi ali uporabi) bodisi emisije v vrednostni verigi navzdol (nastanejo na koncu proizvodne verige.

Emisije obsega 3 predstavljajo največji delež emisij podjetij in so razdeljene v 15 kategorij. Prvih 8 kategorij zajema emisije v vrednostni verigi navzgor, preostalih 7 pa navzdol: 

  1. Kupljeno blago in storitve: Emisije, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo in prevozom blaga ter storitev, ki jih je podjetje kupilo. To blago in storitve so lahko neposredno povezane s proizvodnim procesom (npr. materiali) ali pa posredno (npr. pohištvo).
  2. Kapitalno blago: Emisije, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo in prevozom kapitalnega blaga (npr. stavbe, vozila, stroji).
  3. Dejavnosti, povezane z gorivi in energijo (ki niso vključene v obseg 2): Emisije, povezane s pridobivanjem, proizvodnjo in transportom goriv ter električne energije, ki jih podjetje kupuje (katerih poraba je vključena v emisije obsega 2).
  4. Prevoz in distribucija (navzgor): Emisije, povezane s prevozom in distribucijo blaga ter storitev v vrednostni verigi od dobavitelja do podjetja ali med različnimi enotami podjetja z uporabo vozil, ki niso v lasti podjetja (sicer bi bile vključene v emisije obsega 1).
  5. Odpadki (nastali pri poslovanju): Emisije, povezane z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, ki nastanejo pri poslovanju podjetja, na lokacijah, ki niso v lasti ali pod nadzorom podjetja.
  6. Poslovna potovanja: Emisije, povezane s prevozom zaposlenih v poslovne namene z uporabo vozil, ki niso v lasti ali upravljanju podjetja.
  7. Prevoz zaposlenih na delo: Emisije, povezane s prevozom zaposlenih od doma do delovnega mesta z uporabo vozil, ki niso v lasti ali pod upravljanjem podjetja.
  8. Najeta nepremičnina: Emisije, povezane z uporabo nepremičnin, ki jih podjetje najema.
  9. Transport in distribucija (navzdol): Emisije iz prevoza in distribucije prodanih izdelkov v vozilih in objektih, ki niso v lasti organizacije, kot na primer dostava izdelkov kupcem, maloprodajne dejavnosti.
  10. Predelava prodanih izdelkov: Emisije iz predelave vmesnih izdelkov, prodanih s strani organizacije, s strani kupcev (tretjih oseb ali potrošnikov), kot na primer predelava surovin ali polizdelkov v končne izdelke.
  11. Uporaba prodanih izdelkov: Emisije iz uporabe izdelkov, ki jih proda organizacija, s strani končnih uporabnikov, kot na primer poraba energije gospodinjskih aparatov, poraba goriva v prodanih vozilih.
  12. Odpadki iz prodanih izdelkov: Emisije iz odstranjevanja in obdelave izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe, ko jih uporabniki zavržejo, kot na primer recikliranje, odlaganje, sežiganje izdelkov.
  13. Najeta sredstva (uporaba najetih): Emisije, povezane z uporabo sredstev, ki jih podjetje najema od drugih subjektov.
  14. Franšize: Emisije, povezane z delovanjem franšiz, ki jih upravljajo franšizojemalci (subjekti, ki jim je podjetje podelilo franšizo).
  15. Naložbe: Emisije, povezane z naložbami podjetja, vključno z naložbami v druga podjetja ali finančne institucije.